Zbirka Kaif prinaša prevode vrhunskega neevropskega leposlovja iz Afrike, Azije, Južne Amerike, Karibov ... Kaif je arabska beseda za počutje. A ne za kakršnokoli občutenje: »... v tem je Arabčev kaif. Slastenje v živalskem bivanju; pasivno uživanje v goli čutnosti; opojno medlenje, sanjava nebrižnost, gradovi v oblakih, vse, kar v Aziji nadomešča kleno, krepko, strastno življenje Evrope.« Tako je 1855 pisal Richard Burton: popotnik po Jutrovem, vojak imperija, prevajalec in komentator Tisoč in ene noči. Burton je menil, da arabskega kaif ni mogoče prevesti. A nekdanja ljudstva so si znala pomagati, izraz so prevzemala kar brez prevoda. V jezikih, ki jih je zajel ali oplazil otomanski imperij, se je beseda imenitno prijela – od novogrškega κέφι, turškega kef, albanskega qejf in cincarskega chefe do slovanskih κeиф, κeф, ќeф, ćef, ćeif. V ruščini je κeйф. V besedišče so shranili sled vzgoje srca, z novo žlahtnostjo občutja so omikali občestvo. Še v Dalmacijo je skočila beseda in navzela ikavsko različico ćip. Vsepovsod je posejala bogato idiomatiko – občutljivost, ki je prihajala z izrazom, je bila dragocena in dobrodošla. Malone štirideset let pred Burtonom je Vuk Karadžić dobro vedel, kako naj prevede ђeф v evropščino: libido.

knjige od 1 do 20 od 22 skupno

stran: 1 2