Trenutno ste na:

Category Navigation:

  • rdeca
  • modra
  • oranzna
  • zelena
  • lila
  • rumena
  • kaif
  • zepna
  • extra
  • varia
 

Založba /*cf je nastala jeseni leta 1997 in je specializirana za izdajanje humanistike in družboslovja, izdaja pa tudi leposlovje in včasih še kaj, česar ni mogoče »uvrstiti«. Ljudje pogosto sprašujejo, kaj pomeni skrivnostni *cf. Morda bodo na to odgovorile »teze«, ki so jih ustanovitelji in ustanoviteljice založbe, sedem jih je, zapisali na začetku delovanja.

 ~

Ljubiteljici in ljubitelju branja bo založba brez težav že kar precej domača: cf. je skrajšava za "confer, primerjaj", uporabljamo pa jo, kadar bi bralko in bralca iz enega besedila želeli napotiti k drugemu, od ene knjige k drugim knjigam, z enega besedilnega kraja v nove pokrajine. Napotilo je pogosto odveč: saj vsako besedilo beremo na ozadju drugih besedil, bralna nit se tke med spomini na druga branja, iz pozabe vleče drugačne stavke in nekdanje besede. A včasih napotek popelje k novi knjigi, k neznani besedi, odpre dotlej tuje strani: take prinaša naša založba.

Cf. navadno najdemo na dnu strani in pod črto: tako rekoč v podtekstu. Ne napeljuje le k drugemu besedilu, temveč je že tudi kar sam drugačno besedilo v svojem tekstu. Tudi v tem ni nič tako nenavadnega: nobeno besedilo ni gladko, vsako ima kakšno gubo, previh, obrobne pripombe in narobno stran. Nekateri teksti živijo od svoje prepletenosti, nas z njo zapeljujejo, igrivo zavajajo, napeljujejo k presenetljivim mislim, neznanim občutkom: zlasti taka besedila ponuja naša založba. Teorijo, ki hoče, da bodi njena beseda lepa; lepo književnost s teoretskimi razsežnostmi; esej, ki nas vznemiri, pamflet, ki nas zabava ali pomirja ... Izbiramo besedila, ki so nekaj več: ki segajo čezse, v druge zvrsti, ki um dopolnjujejo s čutom, učenost z lepoto, razigranost z natančnostjo.

Cf. je naposled znamenje nepopolnosti: noben tekst ni dokončen, noben sebi samemu zadosti. A ta nezadostnost se odpira v možnost novih branj, novega pisanja, spodbuja k pustolovščini in iznajdbi. Tako naša založba izbira svoje knjige: klasiko, ki nas še zmerom ogovarja; sodobno tvornost, ki nas vznemirja in izziva; novitete, izdelke novih piscev, ki si iščejo svežega bralstva.

V naših izdajah govorica živi v vsem svojem obsegu: v natančnosti učenega govora in bohotnosti leposlovja, v rezkosti polemike in milini eseja, v potrpežljivosti poučnih spremnih besed in v razkošnosti klasičnih del.

Vsaka knjiga, tako upamo, v malem predstavlja tisto, kar založba goji v velikem: prinaša besedilo, ki je vredno pozornosti in omogoča različna branja; spremno besedo, ki umešča besedilo, njegovega avtorja ali avtorico, ideje in slog; informacijo o avtorjevem ali avtoričinem delu in življenju. Naše knjige so tako polne tega obetavnega znaka: cf. 

 

Ustanoviteljica založbe Zoja Skušek (1947-2019)

Zoja SkušekHudo je, ko kolektiv zapusti njegova najproduktivnejša članica, tako rekoč njegova duša. Še huje, če to ni samo delovni kolektiv, temveč združba prijateljic in prijateljev. Zoja ni delala s komer koli, temveč samo z ljudmi, s katerimi se je dobro razumela in med katerimi se je dobro počutila. In lahko je izbirala; njena razgledanost v teoriji, njena avtoriteta na področjih jezika, književnosti in prevajanja, njena odločnost in delavnost sta gnali sodelavke in sodelavce, da so dali vse od sebe. Ne bi mogla delati pri katerem koli založniku – že prej ne, ko je v uredništvih vladala dnevna politika, še zlasti pa ne v novejših časih, ko imajo zadnjo (ali sploh edino) besedo kapitalski interesi. Njeno pravo mesto je bilo v majhni, »alternativni« založbi, kjer je lahko razvijala in ostrila lastne zamisli. Začela je pri Studia humanitatis, ko pa se tam ni več dobro počutila, je z majhno skupino sodelavk in sodelavcev nemudoma ustanovila novo založbo (izhodiščno za izdajanje knjižnih prevodov, kmalu pa tudi izvirne teoretske in literarne produkcije), ki jo je imenovala /*cf.; poševnica in zvezdica zaznamujeta opombo pod črto, kratica za njima pa je standardno bibliografsko napotilo confer: glej (tudi), primerjaj. To ni bila zgolj domislica; izdaje Založbe /*cf. imajo resda več konceptualnih linij, ki pa se prepletajo in sestavljajo konsistenten mozaik angažirane sodobne teorije in književnosti. Zoja je znala povezovati stvari na način, ki smo ga kdaj razumeli šele pozneje. Založba /*cf. brez nje ne bo, kar je bila, njena zasluga pa je, da je vzpostavila aparat, ki bo lahko po njenih smernicah deloval naprej.


Bogdan Lešnik v imenu uredništva Založbe /*cf.

 

     _______________________________________

Naš knjižni program podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. 

JAK