Alexandre Kojève

Tiranija in modrost

in drugi spisi

(Tyrannie et Sagesse)
2014; 153 strani strani

prevod: Zoja Skušek
spremna beseda: Rastko Močnik

cena: 16,00 €
ISBN: 9789612570620

nakup: Tiranija in modrost

Knjiga prinaša zbirko najvplivnejših besedil Alexandra Kojèva, ki je s svojimi legendarnimi pariškimi predavanji o Fenomenologiji duha (1933–1939) redefiniral Hegla za 20. stoletje ter v središče filozofskih razprav postavil dialektiko gospodarja in hlapca ter pojem »konca zgodovine«. Kojèvov Hegel je tako postal neizogiben za številne ključne francoske mislece – od Sartra in Batailla do Lacana, Derridaja in Althusserja.

Zbornik vključuje tako Kojèvove drzne heglovske interpretacije kot radikalne prispevke k politični misli. Naš izbor njegovih spisov odpre intervju, v katerem ga spoznamo kot duhovitega in priljudnega misleca. Sledi članek »Kapitalizem in socializem«, v katerem Kojève trdi, da bi lahko faza fordizma kapitalizem popeljala do socializma, pri čemer anticipira poznejše razprave v ekonomski teoriji ter razvoj razrednega boja. Njegova najbolj smela intervencija pa je spis »Tiranija in modrost«, ki je napisan proti branju Ksenofontovega Hierona, kot ga je podal njegov prijatelj Leo Strauss, in oporeka ideji, da lahko filozofija ostane ločena od oblasti. Kojève vztraja, da se modrost udejanji le, če jo izvajajo vladarji, celo tirani. Če je torej Strauss poskušal braniti avtonomijo filozofije, Kojève zruši zid med mislijo in političnim delovanjem ter filozofa prikaže kot neločljivega od vladarjev.

V besedilu »Julijan imperator in umetnost pisanja« Kojève briljantno in duhovito razčlenjuje polifoničnost in notranje napetosti v Julijanovih besedilih, »Koncept in čas« pa je zgoščen prikaz Heglove filozofske revolucije. Zbornik zaokroža Kojèvov komentiran prevod odlomka antologijskega poglavja o gospodarju in hlapcu iz Fenomenologije duha.

»Potem ko je Kojève odpredaval svoj seminar o Fenomenologiji duha, je bil Hegel, natančneje, Kojèvov Hegel, za generacijo in še več ozadje, na katerem so mislili, če ni bil že kar obzorje, v katerem so mislili. Celo tisti, ki so naposled pretrgali z eksistencializmom, so se spet sklicevali na Kojèva in ga povzdignili v ikono dvoumnosti pomarksovskih teoretskih in filozofskih praks.«

(Iz spremne besede Rastka Močnika, str. 143–144.)

 

- Nina Jerman, "Razstava Hegel in sodobniki", Kultura, TV SLO 1, 7. 9. 2020.