Trenutno ste na:

Category Navigation:

  • rdeca
  • modra
  • oranzna
  • zelena
  • lila
  • rumena
  • kaif
  • zepna
  • extra
  • varia
 
Sveta Ivana Klavniška
Bertolt Brecht

Sveta Ivana Klavniška

Opombe k ,Sveti Ivani Klavniški'

(Die heilige Johanna der Schlachthöfe / Zur »Heiligen Johanna der Schlachthöfe«)
2018; 144 strani

prevod: Mojca Kranjc
spremna beseda: Aldo Milohnić

cena: 17,00 €
ISBN: 978-961-257-095-8


IVANA: Nekaj sem se naučila in to zdaj vem za vas,
     ko sama umiram,
     kaj se to pravi, notri v vas je nekaj in
     nikakor noče ven! Kaj sploh veste, če veste,
     da nekaj bo ostalo brez posledic?
     Jaz, na primer, nisem naredila nič.
     Kajti nič, pa naj zgleda kakorkoli, naj za dobro se ne šteje, če
     ne bo resnično pomagalo, in za častivredno naj nič ne velja, če
     sveta ne bo dokončno spremenilo: svet to potrebuje.
     Izkoriščevalcem sem prišla ko naročena!
     Oh, dobrota brez posledic! Neopazno notranje prepričanje!
     Ničesar nisem spremenila.
     S sveta izginjajoča hitro in brez sadu
     vam pravim: glejte, da ne le dobri zapustite svet,
     temveč da dobri zapustite dober svet!

(Bertolt Brecht: Sveta Ivana Klavniška, 11. prizor)

 

Sveta Ivana Klavniška je briljantna in danes spet izjemno aktualna drama Berta Brechta, zdaj prvič prevedena v slovenščino. Eden njenih najslavnejših citatov, »kjer nasilje vlada, pomaga le nasilje, in / kjer so ljudje, pomagajo samo ljudje,« je v Nemčiji domala ponarodel.

Bertolt Brecht je igro napisal leta 1930, ko je izbruhnila velika ekonomska kriza (t. i. great depression, ki se začne v ZDA z zlomom borze na »črni torek«, 29. oktobra 1929). Tedaj se je ukvarjal s študijem politične ekonomije; zlasti ga je zanimalo, kako delujeta borza in cirkulacija kapitala. Na primeru severnoameriške mesnopredelovalne industrije je pokazal, kako investitorji špekulirajo, namenoma ustvarjajo presežek ali pomanjkanje, s čimer vplivajo na gibanje cen surovin in izdelkov, na spodbujanje ali zaviranje produkcije, s tem pa tudi na ceno delovne sile in stopnjo brezposelnosti. Druga pomembna razsežnost komada je, da v to tržno klanje raznih investitorjev in mešetarjev Brecht vpelje tudi cerkev, ki jo reprezentira Ivana, voditeljica verske sekte in njegova različica motiva Device Orleanske. Brechtova Ivana se postavi v posredniško vlogo med kapitalisti in delavci z namenom, da bi prišlo do ponovnega zagona investicijskega ciklusa, ki edini lahko (vsaj začasno) potegne kapitalistični voz iz blata. Hkrati pa cerkev sodeluje v cirkulaciji kapitala, saj ji največji kapitalist v panogi namenja del dobička.

Že na prvi pogled najdemo veliko podobnosti z današnjo situacijo, ko se še vedno izmotavamo iz krize, ki je bila posledica nezavarovanih kreditov, nepremičninskih balonov, v Sloveniji tudi s sodelovanjem cerkvenih krogov pri finančnih špekulacijah.
Sveto Ivano Klavniško je Brecht objavil že leta 1931, a krstna uprizoritev, ki je bila leta 1959 v Hamburgu, je prišla prepozno, da bi si jo lahko ogledal (umrl je leta 1956 v Berlinu). Od takrat je Ivana redno na repertoarjih svetovnih gledališč, med bolj znanimi je predstava iz leta 1970/1971, ki jo je režiral Giorgio Strehler v Piccolo Teatro di Milano. Od leta 2008, ko je izbruhnila ekonomska kriza, jo uprizarja čedalje več gledališč, zlasti nemških.

Z objavo Brechtove drame in Brechtovih »Opomb k ,Sveti Ivani Klavniški'« v sijajnem prevodu Mojce Kranjc ter s temeljito spremno študijo slovenskega brechtologa Alda Milohnića smo želeli zapolnili vrzel v korpusu slovenskih prevodov tega klasika evropske dramatike in gledališča 20. stoletja, tudi v upanju, da bi s tem morda spodbudili njeno krstno uprizoritev v slovenskem jeziku.