Walter Rodney

Ruska revolucija

Pogled iz tretjega sveta

(The Russian Revolution: A View from the Third World)
2025; 402 strani

prevod: Aleksandra Rekar
Spremna beseda: Goran Vranešević

cena: 30,00 €
ISBN: 978-961-257-187-0

Več kot sto let po oktobrski revoluciji, ki je šele zares odstrla 20. stoletje in omogočila najbolj temeljit razmah emancipatornih politik v zgodovini človeštva, se soočamo z vprašanjem, kaj nam lahko ta revolucija danes še ponudi? Delo Ruska revolucija: pogled iz tretjega sveta gvajanskega zgodovinarja, univerzitetnega profesorja in politika Walterja Rodneyja (1942–1980), ki je prvič izšlo leta 2018, ponuja odločen odgovor na to skorajda nespodobno vprašanje. Zbirka Rodneyevih predavanj o ruski revoluciji, ki sta jo skrbno uredila Robin D. G. Kelley in Jesse J. Benjamin, je zasnovana z mislijo na širok krog bralcev. Kot pomembna zgodovinska knjiga ne prinaša hvalospevov socializma in se tudi ne osredotoča toliko na same revolucionarne dogodke, temveč se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako po izkušnji ruske revolucije spodbuditi nove revolucionarne, protikolonialne in protiimperialne politike v svetu: živega duha marksizma je po Rodneyju potrebno iskati v konkretni analizi konkretnih zgodovinskih pogojev. S podrobnim vpogledom v sile, ki so oblikovale oktobrsko revolucijo kot prelomen dogodek (in s tem tudi sodobni svet), avtor spodbija številne znane zgodovinske paradigme in bralca neizogibno spravlja v nelagodje. Rodney namreč brezprizivno pokaže, da je v enaki meri kot napredek potrebno misliti tudi zaostalost in podrazvitost; s tem razgalja hrbtno stran liberalne demokracije, javno mnenje, ter poudarja, da je potrebno razumeti tudi mesta proizvodnje vednosti: namesto sprejemanja čistih demokratičnih modelov zahteva mišljenje njihovih imperialističnih teženj. Kljub obsegu in zapletenosti svoje naloge je bil Rodney kot genialni mislec sposoben načela historičnega materializma posredovati v jeziku, ki je razumljiv vsakomur. Pisal je z mislijo na navadnega človeka, delavca in kmeta, s čimer je sledil tudi ideji revolucije, ki je izrecno opustila slovnico in besednjak zahodne politične tradicije. V času, ko politična realnost prehiteva politične analize, je to načelo še toliko pomembnejše. Trajni pomen Rodneyeve analize je še posebej opazen danes, ko smo priče vznikom novih fašizmov in novih oblik zatiranja na več koncih sveta. Knjiga namreč ne ponuja izjemne analize revolucionarnih praks, temveč zlasti upanje, da je revolucija mogoča tudi pod bistveno drugačnimi pogoji kot nekoč.