Zygmunt Bauman se v svoji zadnji knjigi Retrotopija (izšla je posthumno pri založbi Polity Press, 2017), ukvarja z vprašanjem utopij in njihovo možnostjo v sedanjosti. Bauman izpelje misel, da obstaja manko utopij – slikanja idealne podobe v (oddaljeno) prihodnost. Namesto k utopijam naj bi se zatekali k nostalgiji ter retrotopijam, kjer gre za slikanje idealnega stanja v preteklost, ki pa je ni bilo. Do tega naj bi prihajalo zaradi štirih dejavnikov, ki so med seboj prepleteni: prvič, zaradi vračanja v »naravno stanje« in »vojne vseh proti vsem« (Hobbes); drugič, zaradi vzpona nacionalizmov/tribalizmov; tretjič, zaradi večanja neenakosti in, četrtič, zaradi individualizacije in atomizacije družbe. A Bauman vendarle poskuša ohraniti kanček optimizma ter v zaključku naslovi možnost kozmopolitskega humanizma v prihodnosti, ki je pogojen predvsem z gradnjo kozmopolitske zavesti.
Zygmunt Bauman (1925–2017) je svetovno znan poljski sociolog in filozof. Od leta 1971 je živel v Veliki Britaniji. Predaval je sociologijo na univerzi v Leedsu, tudi kot zaslužni profesor. Velja za enega največjih sociologov 20. stoletja, v svojih številnih delih se je posvečal vprašanjem moderne, holokavsta, postmodernega konzumerizma in tekoče moderne.
- Rok Plavčak: "Sedem tez o janšizmu", Mladina, 22. 12. 2020.
"Utopije danes", Pisateljski oder 34. slovenskega knjižnega sejma, 21. 11. 2018
- "Zygmunt Bauman: Retrotopija", Bukla, let. 14, št. 145, str. 42, november-december 2018.
- Nina Jerman, "Retrotopija Zygmunta Baumana v slovenščini", Kultura, TV SLO 1, 18. 9. 2018
- Bernard Nežmah, "Zygmunt Bauman: Retrotopija", Mladina, št. 37, 14. 9. 2018, str. 62