Andy Merrifield

Novo urbano vprašanje

(The New Urban Question)
2016; 197 strani

prevod: Ana Kralj
spremna beseda: Klemen Ploštajner

cena: 18,00 €
ISBN: 9789612570804

nakup: Novo urbano vprašanje

Andy Merrifield se v knjigi Novo urbano vprašanje vrača na teren, ki ga je začrtal Manuel Castells s svojim delom The Urban Question, in na novo predstavlja urbano kot politično in ideološko bojišče poznega kapitalizma. Pri tem izhaja iz tradicije kritične teorije urbanizma in analizira, kako so se mesta iz industrijskih središč kolektivne reprodukcije preoblikovala v postindustrijske terene akumulacije kapitala.

Knjiga v desetih poglavjih tekoče prehaja med teoretsko razpravo, esejistično refleksijo in političnim komentarjem. V uvodnih poglavjih Merrifield razpravlja o današnji relevantnosti del Henrija Lefebvra, Castellsa in Davida Harveyja – tradicije, ki jo je dokumentiral v svoji zgodnejši knjigi Metromarxism iz leta 2002 – ter pokaže, da je Harveyjev dialektični pristop uporabnejši kot Castellsova strukturalistična analiza.

Knjigo odlikuje domiselna uporaba primerov. Na primeru Detroita prikaže propadanje mest, a tudi njihove politične potenciale, akcije gibanja Okupirajmo v newyorškem parku Zuccotti pa interpretira z Rousseaujevimi idejami o družbeni pogodbi in agori. Raziskuje tudi bogato zapuščino francoskega radikalizma, s figurami kot je Guy Debord, ter razvija koncept »neohausmanizacije« v navezavi na urbane spektakle sodobnosti.

Merrifield razume mesta kot prvo bojno linijo neoliberalnega kapitalizma in hkrati žarišče demokratičnih alternativ, saj se v njih dialektično prepletata razlaščanje in upor. Novo urbano vprašanje je tako manj poskus sistematične politične ekonomije urbanizacije kot provokativna zbirka esejev, ki bralko in bralca pozivajo k razmisleku o razmerju med urbanim življenjem in revolucionarno politiko. Spodbuditi želi gradnjo političnih gibanj, pri čemer »novo urbano vprašanje naznanja nič manj kot bitko, boj za novo, izboljšano idejo ʻkolektivne porabe’, javno preventivo zoper zasebne zajedavce, ki prežijo med nami«.

Spremna beseda Klemna Ploštajnerja Merrifieldovo delo umešča v okvir kritične urbane teorije ter na domača tla »najlepšega mesta na svetu«. Analizira premik od »starega urbanega vprašanja« v socializmu, kjer je država zagotavljala stanovanja in infrastrukturo, k »novemu urbanemu vprašanju«, v katerem so mesta podjetja, ki se pehajo za kapital, porabnike in prepoznavnost. Procesi poblagovljenja, gentrifikacije in izključevanja so spremenili javne prostore Ljubljane v kulise spektakla in potrošnje, tej zajedavski urbanizaciji pa se moramo upreti z uveljavljanjem »pravice do mesta« – z grajenjem avtonomnih prostorov, gibanj in oblik demokratične participacije.

 

- "Glas tistim, ki so brez glasu", Cukr, št. 1, zima 2021/2022, str. 75.

Besedna postaja, Knjigarna Filozofske fakultete v Ljubljani (Modra soba), 4. april 2017 ob 17.00:  Pogovor Klemna Ploštajnerja s predstavniki treh ljubljanskih iniciativ: Onkraj gradbišča, Tovarna Rog in Stanovanjska zadruga Zadrugator.

- Novo urbano vprašanje, Radio Slovenija, 1. program, oddaja Kulturni fokus, 8. 9. 2017

- Vesna Teržan, Čas zajedavske urbanizacije, Mladina, 17. 4. 2017

- Samo Rugelj, Recenzija Bukla, Bukla 131, april 2017

- Peter Karba, Herz Arhitektur #20, Radio Študent, 27. 3. 2017

- Zdenko Vrdlovec, Kritika knjige Novo urbano vprašanje: zajedavski urbanizem, Dnevnik, 23. 2. 2017