Fragmenti anarhistične antropologije so provokativen pamflet, v katerem David Graeber raziskuje sorodnosti med anarhizmom in antropologijo ter trdi, da oba izpodbijata centralizirano oblast in dajeta prednost horizontalnim oblikam družbenega življenja. Graeber začne z ugotovitvijo, da je anarhizem v akademskih krogih prezrt, čeravno antropologija ponuja dokaze, da so ljudje sposobni organizirati kompleksne družbe brez držav, vladarjev ali represivnih institucij. Ti primeri kažejo, da so solidarnost, vzajemnost in prostovoljno združevanje običajna načela družbenega življenja, kar je v nasprotju s predpostavko, da je centralizirana oblast nekaj neizogibnega. Graeber ob tem poudarja, da anarhizem v nasprotju z marksizmom ali liberalizmom ne vsiljuje enotnega modela družbenih sprememb, temveč vztraja, da morajo sredstva odražati cilje. To načelo politike, utelešene v živi praksi, je značilno za anarhistične pristope tako k znanstvenemu delu kot aktivizmu.
Vendar se Graeber ne zavzema za en sam, enoten program anarhistične antropologije. Namesto tega predlaga zbirko konceptov, ki nam lahko pomagajo razumeti in podpreti prizadevanja za nehierarhične institucije. Vrednost antropologije po njegovem ni v predpisovanju rešitev, temveč v tem, da pokaže, kako lahko ljudje v različnih okoliščinah ustvarijo in ohranijo svobodo.
Fragmentiranost pričujočega teksta je odraz njegove odprtosti: Graeber ne ponuja sklepov, temveč sproža vprašanja. Na kakšen način lahko v državnih okvirih nastanejo nehierarhične institucije? Katere vsakdanje prakse solidarnosti bi lahko okrepili? Kakšno vlogo pri oblikovanju kontramoči ima domišljija? Anarhistična antropologija ni zaključen projekt, temveč poziv k preoblikovanju politike na podlagi možnosti, ki jih človeška zgodovina in praksa že ponujata.
»V imenu domnevne ʻrealnosti’ nas namreč zatira prav reakcionarni romantizem: ideja, da bo svobodni trg egoističnih interesov proizvedel harmonijo. Nedvomno je to harmonija, ki zaudarja, saj gre za harmonijo bojnega polja. Ni nenavadno, da neoliberalci tako zlahka ustvarijo skupno politično agendo z najbolj reakcionarnimi konservativci. To fantaziranje o trgu, ki harmonizira družbo, nima utopičnega potenciala, ker je le ideološki konstrukt brez domišljije, ki ima nalogo varovanja obstoječih razmerij dominacije.« (Iz spremne besede Darija Zadnikarja, str. 90.)
- Patricija Maličev: "Lažnivec govori z zavedanjem, kaj je resnica. Nakladača resnica ne zanima - intervju z Blažem Kosovelom", Delo, Sobotna priloga, 27. 7. 2024, str. 4-7.
- Irena Štaudohar: "Intervju s Federicom Campagno: 'V zadnjem času se veliko govori o koncu sveta, kar ni slabo'", Delo, Sobotna priloga, 25. 2. 2023.
- Magda Tušar: "David Graeber se sprašuje: Ali je dolg res treba vrniti?", Glasovi svetov, RA SLO 3 - ARS, 23. 12. 2020.
- Andrej Pavlišič, "Plamen upora", Črna luknja, Radio Študent, 10. 9. 2020, 15'14'' do 28'15''
- Pina Gabrijan: "Umrl je David Graeber, intelektualec, ki je pomagal organizirati gibanje Okupiraj Wall Street", MMC RTV SLO, 8. 9. 2020.
- Tadej Pavković, "Davidu Graeberju v spomin", Kulturne novice, Radio Študent, 4. 9. 2020.
- Lenart J. Kučić: "David Graeber: 'Je moralno izerjati krivičen dolg? Na tem vprašanju stoji in pade kapitalizem'", Disenz, 13. 5. 2020.
- David Graeber: "Upanje v skupno", Disenz, 28. 4. 2020.
- Jernej Kaluža, "Anarhizem: onkraj obstoječega", Teorema, Radio Študent, 1. 2. 2015.
- Pina Gabrijan, David Graeber: Fragmenti anarhistične antropologije, RTV Slovenija, 1. 8. 2014
- Bernard Nežmah, David Graeber: Fragmenti anarhistične antropologije, Mladina 9, 28. 2. 2014
- Aleš Mendiževec, Fragmenti anarhizma skozi Graeberja, Teorema, Radio Študent, 29. 12. 2013