Georges Bataille (1897–1962) je eden najbolj izrazitih, hkrati pa bržkone tudi najbolj protislovnih piscev 20. stoletja. Svojo intelektualno pot je začel kot nadrealist, nadaljeval jo je kot avantgardni umetnik, potem pa se je v 30-ih letih spreobrnil k teoriji in postal privrženec sociologije. Po vojni se je ukvarjal s politično ekonomijo, naposled se je uveljavil kot esejist – kot pisec zvrsti, v kateri je lahko uspešno povezal svojo umetniško nadarjenost s teoretskimi vzgibi. Napisal je tudi vrsto romanov – seveda ne kakršnih koli romanov, temveč, značilno, »pornografskih« romanov.
Osnovna ideja Erotizma je, da je erotizem značilno človeški pojav in da ga je mogoče zares doumeti samo »od znotraj«, se pravi, v njegovi povezanosti s smrtjo. Od navadne živalske spolnosti se erotizem razlikuje po tem, da se človek zaveda, da ga bodo potomci preživeli, zato je vsako erotično dejanje hkrati najbolj intimno soočenje s smrtjo. To osnovno tezo Bataille dokazuje s številnimi zgledi iz književnosti (Sade), antropologije (Levi-Strauss), sociologije in zgodovine.
- Pia Prezelj: "Nič ne zadrži razvrata", Književni listi, Delo, 27. 9. 2022, str. 13.
- Citat: Georges Bataille, MMC RTV SLO, 19. 7. 2022.
- Zoran Kanduč, "Georges Bataille: Erotizem", Revija za kriminalistiko in kriminologijo, let. 53, št. 4, oktober/december 2002, str. 278-382.