Immanuel Wallerstein, Randall Collins, Michael Mann, Georgi Derluguian, Craig Calhoun

Ali ima kapitalizem prihodnost?

(Does Capitalism have a Future?)
2013; 231 strani

prevod: Ana Kralj, Zoja Skušek
cena: 22,00 €
ISBN: 9789612570552

nakup: Ali ima kapitalizem prihodnost?

Ali ima kapitalizem prihodnost? je kolektivni podvig kvinteta eminentnih družboslovnih znanstvenikov, ki prispevajo svoje poglede na gibanje kapitalizma, njegove krize in možne alternative. Knjiga ne prinaša enotnega stališča, temveč heterogene, a tudi sovpadajoče ocene tega, ali lahko kapitalizem kot globalni sistem v svoji sedanji obliki preživi.

Wallerstein, izhajajoč iz teorije svetovnih-sistemov, trdi, da je kapitalizem zgodovinsko določen in da se sooča s svojo poslednjo krizo. Po njegovem bo kapitalizem zaradi okoljskih omejitev, vse večje neenakosti in sistemske nestabilnosti v naslednjih nekaj desetletjih nemogoče ohraniti, njegovi nasledniki pa bodo bodisi avtoritarne oligarhije bodisi bolj egalitarne ureditve. Collins se osredotoča na razred in delo ter opozarja na strukturno brezposelnost, ki je posledica tehnološkega napredka in propadanja tradicionalnih poklicev srednjega razreda. Zaradi krčenja delovnih mest predvideva povečanje družbenih nemirov in nestabilnosti. Mann nasprotno opozarja na prilagodljivost kapitalizma, ki je s pomočjo državnih posegov in institucionalnih reform prebrodil številne krize. Zaveda se okoljskih in ekonomskih izzivov, vendar meni, da bo kapitalizem v dogledni prihodnosti vztrajal, čeprav v spremenjenih različicah. Calhoun se osredotoča na politično-ekonomske razsežnosti kapitalizma in ugotavlja, da sta družbena kohezija in legitimnost kapitalizma odvisni od učinkovitosti sistema upravljanja in kolektivnega delovanja. Pri tem opominja, kako pomemben dejavnik so država, globalne institucije in kulturni narativi. Derluguian pa skozi komparativno historično prizmo prihodnost kapitalizma postavi ob bok minulim družbenim prelomom, kot so zlom komunizma in preobrazbe imperijev, ter poudari vlogo elit, intelektualcev ter kontingence.

»Prav to, da je naša prihodnost politično nedoločna, nas navdaja z upanjem, da nismo obsojeni na konec. Sistemska kriza rahlja in razbija strukturne omejitve, ki so same dediščina preteklih dilem in institucionalnih odločitev prejšnjih generacij. Vsakdanje poslovanje postaja nevzdržno in v takih zgodovinskih krizah poti peljejo v razne smeri. Kapitalizem je bil hkrati s svojo ʻustvarjalno uničevalnostjo’ starejših tehnologij in oblik proizvodnje tudi vir neenakosti in propadanja okolja. Resna kriza kapitalizma je lahko možnost, da bi na novo organizirali človeške zadeve na Zemlji tako, da bi bil rezultat večja socialna pravičnost in Zemlja, na kateri je laže živeti.« (Iz uvoda avtorjev, str. 8–9.)

 

 

Prof. dr. Tanja Rener v intervjuju Z Mišo, TV SLO 1, 28. 2. 2021.

Marjan Horvat, "Sami si krojimo podobo jutrišnjega sveta", Mladina, 6. 12. 2019, str. 30-31. 

A. Ž., "Slovo kritičnega misleca", Delo, 2. 9. 2019

Tadej Meserko, Recenzija knjige: Strukturno določena prihodnost, Delo, 29. 5. 2014

Marcel Štefančič jr., Ali ima kapitalizem prihodnost?, Mladina 19, 9. 5. 2014