Sodelovanje sodobnih umetnikov in neumetnostnih muzejev pri razstavljanju sporne kulturne dediščine je v kulturni industriji že splošno uveljavljeno. Pojav preči polji umetnosti in dediščine, vendar je teoretska obravnava navadno omejena na enega od njiju. Pirman problem sodelovanja omeji na njun skupen medij razstave in ga obravnava primerjalno. Razdela različno hierarhizirane sodelovalne odnose, ki lahko nastopajo med umetniki in muzealci ter razčleni različne modele sodelovanja glede na razlike v eksploataciji izjavljalnih položajev. Omejitev na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja, avtorici služi kot metodološko pomagalo pri izostritvi institucionaliziranih sodelovalnih odnosov. Sledijo študije primerov razstav, nastalih med letoma 1992 in 2020 v Sloveniji. Pirman razstavo obravnava kot medij in kot kulturni proizvod. »Jezik« razstave torej razume kot obliko družbene prakse in v duhu metode kritične analize diskurza razvije izviren analitični ključ, ki pokriva fenomenološke, diskurzivne, produkcijske in družbenopolitične vidike razstavljanja.
Študija pokaže, da sodelovanje umetnikov in muzejev pri interpretaciji sporne kulturne dediščine v standardizirani obliki spodbujajo finančni mehanizmi Evropske unije. Sodelovanje praviloma poteka po načelu vzajemne koristi in temelji na soglasni apropriaciji simbolnega kapitala, ustvarjenega v drugem, nematičnem polju. Družbena funkcija sodelovanja umetnika in neumetnostnega muzeja pa se razkrije šele na točkah koncipiranja diskurzivnega aparata razstave in vpisa v arhiv posameznega polja. Knjiga vključuje tudi obsežen strokovno-znanstveni aparat, popise razstav in fotografije, ki smo jih pridobili iz arhivov različnih ustanov in posameznikov.
Avtorica knjige Alenka Pirman je priznana umetnica in publicistka. Zadnje desetletje se je posvečala teoretskemu preučevanju produkcije kulturne dediščine in raziskovalnemu delu na prepletu umetnostnega in muzealskega polja, pogosto v okviru delovanja Društva za domače raziskave (ust. 2004). Leta 1989 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost, leta 2022 pa doktorirala iz heritologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
- Magda Tušar: "Razstavljanje sporne kulturne dediščine", Kulturni fokus, Radio Slovenija, Prvi program, 11. 4. 2025.
- P. P.: "Izšlo je: Alenka Pirman: Razstavljanje sporne kulturne dediščine: sodelovanje umetnikov in muzejev", Delo, Književni listi, 1. 4. 2025, str. 11.