Delo se ukvarja s teorijo vizualnih umetnosti, in sicer »z obeh koncev«, s stališča umetnostne prakse in s stališča praksa gledanja).
Avtor je v konkretnih analizah (Marko Kovačič, Alenka Pirman, Sanja Ivekovič itn. konceptualni aparat povezal z zgodovinskim prijemom in na podlagi strukturne analize prikazal zgodovinski razvoj vizualnih umetnosti in poskušal odgovoriti na odprta vprašanja sodobne umetnosti.