V globalni delitvi dela je imela kraljevina Jugoslavija mesto periferije evropske polperiferije, ki so jo sestavljali fašistični državni sistemi. Podrejeni položaj v kapitalistični svetovni ekonomiji je določal naravo konfliktov med jugoslovanskimi elitami, katerih težišče je bil spor med fašističnim (centralističnim) in katoliškim (avtonomističnim) modelom korporativizma. Ta konflikt, ki je destabiliziral državo, je mobiliziral raznovrstne socialne doktrine, znanstvene teorije in filozofije – od neotomizma pa do dialektičnega materializma; cilj pričujoče knjige je analiza tega politično mobilizacijskega potenciala, zlasti v luči okupacije leta 1941, ki ni bila brez posledic za obstoječe socialne paradigme.
- Danijela Tamše, "Lev Centrih: Marksistična formacija: zgodovina ideoloških aparatov komunističnega gibanja 20. stoletja", Družboslovne razprave let. 30, št. 75, 2014, str. 117–118.