Razprodano
V prvem delu se avtor ukvarja z razumevanjem totalne ustanove in z zgodovino njenega nastanka (dvor, samostan, gobavišče, špital). Vse te prve ustanove se od sodobnih »ustanov zapiranja« razlikujejo po tem, da so bile vpete v tedanjo družbo. V drugem delu avtor analizira pogoje za razvoj klasičnih totalnih ustanov 19. stoletja in poklicev, ki se ukvarjajo s prebivalci teh ustanov, potem pa se ukvarja s teoretskimi zasnovami dezinstitucionalizacije in normalizacije. V nasprotju z normativnostjo izločanja avtor pledira za normativnost vključevanja in zato v tretjem delu poda kritičen pregled sodobnih – pri nas še neuveljavljenih – metod duševnega skrbstva.
Knjiga se odlično vključuje v teoretsko polje Foucaultove Zgodovine norosti.