Emmanuel Todd

Kdo je Charlie?

Sociologija verske krize

(Qui est Charlie? Sociologie d'un crise religieuse)
2016; 207 strani

prevod: Maja Breznik
cena: 18,00 €
ISBN: 9789612570767

nakup: Kdo je Charlie?

Leto dni po pariškem napadu je Charlie Hebdo objavil naslovnico s podobo begunskega dečka Aylana Kurdija, ki se je utopil na poti iz Turčije v Evropo in čigar fotografija je šokirala ves svet. Satirični tednik je tragično zgodbo uporabil z drugačnim namenom – za komentar na silvestrske ulične napade, ki so se zgodili v Kölnu in v katere so bili menda vpleteni tudi begunci. Z naslovom »Kaj bi postal odrasli Aylan Kurdi, če bi preživel?« so objavili karikaturo opici podobnega moškega, ki preganja evropske ženske. Skratka, begunec z Bližnjega vzhoda je lahko le eden tistih moških, ki na urbanih ritualih evropskih meščanov ogrožajo red in mir. To je bila nedvomno ena najbolj gnusnih objav v zadnjih letih, ki se je ne bi sramovala nobena ultradesničarska stran Facebooka. Na očitke, da so šli tokrat pa vendarle predaleč, so zagovorniki tednika odgovorili z neverjetno miselno akrobacijo: »Ne razumete, to je vendar karikatura dvoličnih politično korektnih liberalcev!«

Na njihovo nerazumevanje družbenega konteksta je opozoril karikaturist, ki se je vprašal »Kaj bi se zgodilo s tremi umorjenimi karikaturisti tednika Charlie Hebdo, če bi preživeli teroristični napad?«, v odgovor pa narisal tri moške v opravah ku klux klana. Pred tem neomajni zagovorniki svobode govora so množično zgroženo reagirali na objavo, češ da je neokusna. In res, v svobodni Franciji bi se človek v mesecih po umoru težko pošalil na račun tednika Charlie Hebdo, ali sploh kritiziral kakšno njihovo objavo, ne da bi ga imeli za simpatizerja morilcev. Francozom je bilo jasno, da bo vsako vsebinsko obravnavo karikatur nujno zaznamovalo to, da so bili karikaturisti umorjeni. Že sam vulgarni jezik karikatur jim dela krivico, s tem ko jemlje del družbene realnosti iz njenega širšega konteksta. Seveda se je tukaj treba vprašati, zakaj bi bilo dopustno satirično obravnavati preganjanega kurdskega otroka, ne pa tudi preganjanega francoskega karikaturista? Kaj je tisto, kar nam omogoča, da tako drugače obravnavamo ljudi, če ne prav rasizem?

- Rastko Močnik, "Mohamedove karikature sporne samo za muslimane?", Pisma bralcev, Dnevnik, 22. 10. 2020.

- Samo Rugelj, Recenzija Bukla, Bukla 129–130, februar–marec 2017

- Pia Nikolič, "Še pomnite Charlie Hebdo?", Radio Študent, oddaja Humanistika, 16. 6. 2017

- Zdenko Vrdlovec, Do zadnje strani: Kdo je Charlie? ali Evrski islamofobi, Dnevnik, 2. 2. 2017

- Ali Žerdin, Kdo Je Charlie ali zamolčana resnica o Evropi, Delo, 14. 2. 2017

- Bernard Nežmah, Emmanuel Todd: Kdo je Charlie?, Mladina, 24. 2. 2017