Cesarstvo znakov (1970), razsanjan sprehod po Japonski iz imaginarija Rolanda Barthesa (1915–1980), je eden najizvirnejših spojev teoretskega in literarnega pisanja, pa tudi emocionalnih in racionalnih mišljenjskih registrov. To zabrisovanje meja presenetljivo ni delo postmodernističnega ali modernističnega avtorja, temveč teoretika, znanega po razkrivanju mitoloških usedlin v družbi. Barthes tu radikalizira svojo metodo »smrti avtorja«, po kateri pomen določa bralčeva interpretacija, ne avtorjev namen, in jo razširi na neliterarne, celo nerazumljene znake, ki se v stiku z njegovim semantičnim aparatom razlivajo v navdihnjene vinjete, v katerih se prepletata tradicionalno japonsko podobje in svobodomiselni umetnostni eksperiment, bralce pa vabijo, da se tudi sami potopijo v njihove tančine.