MIRANDA: Kot kovač skuje surovo kovino,
tako je otrok skovan za ples.
Toda če ni zavit v metriko, v objemu discipline,
izurjen v zavrnitvi familiarnosti
in pričvrščen v utoru rituala
in če se ne obrača v duhu igre,
potem bo ravnotežje padec;
to vzdŕži.
(Djuna Barnes: Antifona, 3. dejanje)
Ameriška umetnica Djuna Barnes (1892–1982) je sámo sebe označila kot najslavnejšo neznanko svojega stoletja. Danes velja zlasti s svojimi proznimi deli Ryder (1928), Damski almanah (1928, slov. prev. 2009), Nočni gozd (1936, slov. prev. 2002) in s kratkimi zgodbami za kultno avtorico 20. stoletja. Njen opus obsega tudi poezijo, enodejanke, novinarske članke in intervjuje, pa tudi številne risbe in slike.
O enigmatični drami Antifona (1958, 1962) je T. S. Eliot leta 1954 dejal, da se v njej zgodi jedrska eksplozija v jeziku in da jo bodo razumeli šele čez petdeset let.
Igra, pisana v jeziku, ki spominja na staro angleško dramatiko, se dogaja na začetku druge svetovne vojne, ko se družina Burley-Hobbs po dolgem času zbere v nekdanjem domu, opustošeni gotski opatiji, skozi katero hodijo begunci in je inscenirana kot alegorična baročna vanitas. Srečanje obudi mračne spomine na nasilje, povezano z utopičnim projektom pokojnega očeta, mati in hči pa v totalnem soočenju potujeta skozi predstave, s katerimi osmišlja svet civilizacija, ki se je znašla v krizi. Dramo so brali zelo različno: kot obuditev izgubljene tradicije, kot moderno Orestejo, kot kritiko geneze fašizma ... V knjigi je prvič objavljen tudi zapis, v katerem je avtorica sama povzela dogajanje v igri pred njeno krstno uprizoritvijo v kraljevem gledališču Dramaten v Stockholmu leta 1961.
Slika na naslovnici:
Djuna Barnes: Zver, detajl ilustracije za roman Ryder (1928), tuš na papirju, ok. 1928.
© Authors League Fund in St. Bride’s Church (skrbnika zapuščine, ki jo hranijo v University of Maryland Libraries: Djuna Barnes Papers, vrsta VIII, 5, 1).